Zaposlitev starejših prispeva k njihovemu blagostanju na številne pomembne načine. Ljudje, ki imajo zjutraj razlog, da vstanejo, dejansko živijo dlje in bolje. A le, dokler imajo spodobno in zanimivo službo. Vendar seveda ni vedno tako. Poleg zaslužka jim daje delo tudi občutek smisla, pripadanja in družbene povezanosti. Stvari, o katerih mnogi upokojenci trdijo, da jih najbolj pogrešajo.

Za starejše moške je delo pogosto osnovi vir identitete in družbenih stikov. Duševno in telesno zdravje sta izjemno medsebojno povezana. Za aktivno zaposlene je značilna nižja stopnja obolevnosti in poškodb kot za prebivalstvo na splošno. Pri vsaki starosti. Delo, ki ga imamo radi, nas dejansko ohranja pri življenju.

»Spoznala sem skoraj petdeset osem- in devetdesetletnih delavcev, ki so počeli vse od striženja las in strežbe v restavracijah do poučevanja in vodenja služb za stike z javnostjo. Zgodba za zgodbo je potrjevala nešteto koristi zaposlenosti. Predvsem družbeno povezanost. In zmožnost tudi v poznih letih ohraniti poklicno sposobnost in vključenost. Ker je veliko ljudem to preprečeno, plačujemo visoko ceno, tako individualno kot družba,« opozarja ameriška pisateljica Ashton Applewhite, ki preučuje predsodke glede starosti.

Kdo v starosti dela?

Med industrijsko revolucijo je zgodnja upokojitev pomenila dosežek. Z daljšanjem življenjske dobe so se ljudje odločili, da bodo delali manj. Družbe, ki so si to lahko privoščile, so veljale za naprednejše. Udobna upokojitev je bila znak družbenega statusa. Toda zaradi daljšega in bolj zdravega življenja, potreb naslednjega rodu, neustreznih prihrankov in koristi stalnih prejemkov je prizadevanje, da bi se upokojili pri tradicionalni starosti petinšestdeset let slabo prilagojeno strajočemu se svetu.

A poznejša upokojitvena starost seveda ustreza le ljudem, ki so dobrega zdravja in opravljajo delo, ki jim je všeč. Ne pa tistim, ki lahkotno buljijo v gugalnike, ali onim, katerih službe zahtevajo telesni davek. Upokojitev je pogosto nujnost za tiste, ki so preživeli desetletja za tekočim trakom ali v rudnikih. Danes je velika večina starejših delavcev zaposlena na področjih izobraževanja in zdravstva, ki sta telesno manj naporni.

Zamisel o fiksni upokojitvi pri določeni starosti se bliža zastarelosti. Vse več starejših ljudi ostaja na trgu dela in širi opredelitev »delovno aktivnega prebivalstva«. Nekateri starejši delavci nikoli ne opustijo dela s polnim delovnim časom. Po drugi strani pa je veliko odpuščenih ali prisiljenih v upokojitev. Tretji se upokojijo, nato pa spet zaposlijo. Velika večina si želi dela, ki premošča vrzel med poklicno potjo in brezdeljem. Želijo si pomenljivo, koristno, smiselno delo s polovičnim ali prilagodljivim delovnim časom, v katerem bi še naprej prispevali družbi. Samozaposleni strokovnjaki imajo pri tem velikansko prednost, saj se lahko sami odločijo, kdaj se bodo umaknili in kako.

Dolga leta so bile sanje delavcev osvoboditev od dela. Zdaj se porajajo sanje o svobodi glede dela, še ugotavlja Applewhitova. Več o tem v knjigi Lepota let – manifest proti starizmu (24 €).

Ana Lovšin

 

Prijava na e-novice

Vas je naša vsebina pritegnila? Če želite biti na tekočem z novimi podobnimi vsebinami, se prijavite na naše e-novice.

Podpora

Pogoji poslovanja
Načini plačila
Dostava
Vračilo izdelkov

Kontakt z nami

+386 (0)51 635 735
info@preventivarevija.si