Vsak četrtek vam bomo pripravili koristne novičke, v razmislek ali v uporabo. Za nekatere koristne, za druge branja vredne.
Oranžna začimba za dobro voljo in spomin
Poznate začimbo, ki daje barvo indijskem kariju? Ameriška raziskava je pokazala, da redno uživanje kurkume pripomore k boljšemu spominu in počutju ljudi, ki jim je z leti spomin že malce opešal. V raziskavi so uporabili prehransko dopolnilo z učinkovino kurkumin, ki jo vsebuje kurkuma, z obetajočim protivnetnim in antioksidativnim delovanjem. Njeno redno dnevno uživanje je po letu in pol uporabnikom prineslo 28-odstotno izboljšanje spomina, ki ga je potrdilo tudi možgansko slikanje.
Imunoterapija neposredno v tumor
Za zdaj so zdravilo preizkusili šele na miškah, a delovalo je. Ko so ga vbrizgali v tumor, so z njim uspeli premagati raka, celo njegove oddaljene zasevke. Vsebovalo pa je dve učinkovini, ki sta spodbudili imunsko obrambo. Raziskovalci upajo, da je prav taka lokalna imunoterapija način za hiter in cenejši spopad z rakom, ki ne prinese toliko neželenih učinkov kot stimulacija celega telesnega imunskega sistema. Januarja so začeli klinično študijo pri bolnikih z limfomom.
Prvi korak do antipsihotičnih zdravil z manj stranskimi učinki
V reviji Nature so objavili odkritje, ki lahko pripomore k razvoju učinkovitejših antipsihotičnih zdravil. Gre za ene od najpogosteje predpisanih zdravil, ki pa uporabnikom lahko povzročijo neželene učinke, zato ker v možganih delujejo na več receptorjev. Zdaj so raziskovalci razkrili natančno kristalno strukturo dopaminskega receptorja 2 s prilegajočim antipsihotičnim zdravilom, kar ponuja možnost odkritja spojin, ki se nanj bolj specifično vežejo.
Najprej se pokvari notranja ura
Pri ljudeh, ki še nimajo spominskih motenj, možgani pa že kažejo zgodnje znake Alzheimerjeve bolezni, že prihaja tudi do motenj cirkadianih ritmov, odkrivajo strokovnjaki za motnje spanja. Upajo, da bo tudi to pripomoglo k hitrejšemu odkrivanju oseb z večjim tveganjem Alzheimerjeve bolezni, kar je pomembno, saj bolezen začne v možganih delati škodo že 15 do 20 let, preden se pokažejo simptomi. Osebe v raziskavi niso nujno spale manj, je bilo pa spanje bolj razdrobljeno.
E-cigareta je preveč vabljiva
Kljub prepričanju, da je kajenje e-cigarete zdravju manj škodljivo kot kajenje običajnih cigaret (čeprav raziskave o tveganjih še niso podale končne sodbe), pa je povezana še z drugačnimi tveganji, opozarja nova raziskava. H kajenju namreč spodbudi nekatere mladostnike, ki sicer po cigareti sploh ne bi posegli. Vse večji pa je strah, da lahko mladi, ki začnejo s kajenjem e-cigaret in postanejo zasvojeni z nikotinom, zaradi tega pozneje posežejo še po drugih tradicionalnih tobačnih izdelkih.