... nabiranje zelišč. Ni še tako blizu a tako oddaljeno tudi ne. Čebulice, listi, cvetovi, semena. Je že prav, če vemo kaj in kdaj bomo nabirali, za vse tiste, ki se na to ne spoznajo najbolj pa nekaj priporočil:
- Preden začnemo nabirati rastline, premislimo ali jih bomo sploh uporabili. Če nismo prepričani, jih raje ne nabirajmo.
- Vedno nabiramo močnejše rastline. Manjše in šibkejše pustimo pri miru.
- Nikoli ne poberemo vseh rastlin (ene vrste). Nekaj jih mora ostati tudi za seme.
- Upoštevajmo koledar nabiranja, saj je narejen tako, da upošteva čas, ko imajo zdravilne rastline največ učinkovin.
- Cvetočih rastlin, ki jih nameravamo posušiti, ne nabirajmo, če dežuje ali ko je rosa.
- Rastline običajno spravljamo v zračne vrečke, najbolje papirnate, platnene, bombažne ali v lesene zabojčke. Plodove in korenine običajno lahko devamo tudi v pleteno košaro.
- Rastline sušimo v temnih, zračnih in suhih prostorih.
- Korenine in sadeže običajno sušimo na soncu, v sušilniku za sadje ali v pečici.
- Posušene rastline nadrobimo ali narežemo ter jih shranimo v kartonski škatli, stekleni posodi ali v bombažni ali platneni vrečki.
- Rastline lahko sušimo tudi povezane v šopke, ki jih obesimo v zračni, senčni prostor. Na vrečke, škatlo ali na stekleno posodo napišemo ime rastline in datum začetka hranjenja.
- Tako kot za sušenje, velja tudi za hranjenje: rastline hranimo v suhem, temnem in hladnem prostoru.
- Čeprav so zdravilne, rastlin ne nabiramo, če rastejo ob cesti oziroma ob onesnaženih prometnicah. Prav tako jih ne nabiramo na travnikih, če vemo, da jih kmet gnoji z umetnimi gnojili ali gnojevko.
- Zdravilne rastline naberemo za največ dve leti, ker izgubljajo učinek. Po dveh letih moramo nabrati sveže.
Borut Cerkvenič - Crga