Ljudje, ki pozitivno zaznavajo staranje, živijo dlje. Povprečno za sedem let in pol! Predvsem zato, ker bolj skrbijo zase. To je več, kot pa k letom doprineseta gibanje in opustitev kajenja!
Tako v knjigi »Lepota let – manifest proti starizmu« ugotavlja Ashton Applewhite, pisateljica, blogerka in aktivistka, ki je zavrgla mite o starosti. Te mite, pravi, nam vcepljajo v podzavest že od otroštva. Če torej hočemo dolgo živeti, se moramo z njimi, vsak sam pri sebi soočiti in jih preseči. Z razlogom so uperjeni proti starejšim. Ker pa bomo prej ali slej vsi stari, se splača opraviti z njimi.
Dolgoživosti si ne moremo privoščiti
To je le mit. Dolgoživost si lahko privoščimo, če le hočemo. Porabo denarja za starejše pogosto prikazujejo kot strošek, v resnici pa je naložba. Boljši zdravstveni sistemi bodo pripomogli, da bomo ljudje bolj zdravi, da bomo delali dlje, več prispevali k gospodarstvu in predstavljali manjši strošek. Zakaj denarja nikoli ne zmanjka za vojsko? Če se že povsod zgledujemo po ZDA, navedimo primerjavo, da ZDA porabijo za vojsko skoraj toliko, kolikor vse druge države na svetu skupaj. Seveda gre to na račun zanemarjanja in ponižanja najstarejših in najmlajših državljanov. Torej je to politična odločitev – in vzrok v resnici ni v tem, da ne bi bilo dovolj denarja. Tudi v Sloveniji je tako. Ne zatiskajmo si oči. Bilo bi ga dovolj tudi za dostojnejše življenje starejših Slovencev, a je razporejen brezvestno.
Stari se okoriščajo na račun mladih
Tudi to je le mit. Gre za hujskanje mladih proti starejšim, ali obratno. To je ena pomembnejših taktik, ki jo uporabljajo bogati in ljudje na oblasti za ločevanje tistih, ki bi se sicer lahko združili proti njim in zahtevali bolj pošten svet za vse. Gre za uporabo načela »Deli in vladaj«. V slovenski zgodovini je bil uporabljen neštetokrat, zato smo Slovenci še danes tako razdeljeni in sprti med seboj.
Hujskanje generacij druge proti drugi hkrati prikriva ključno dejstvo, da neenako porazdeljeni dohodki niso vezani na starost. Najbogatejši odstotek ljudi na svetu zajema ljudi vseh starosti, tako kot preostalih 99 odstotkov. Naraščajoči razkorak v bogastvu je znotraj različnih starostnih skupin, ne med njimi.
Resnica je, da veliko starejših ljudi črpa predvsem iz lastnih virov. Od nekdaj je več virov pritekalo od starejših generacij k mlajšim kot obratno. Starejši zagotavljajo ravno toliko ali več nege, kot jo prejemajo. In ljudje nad 75. letom namenjajo več časa negi nekoga, navadno partnerja, kot mladi. V obdobju nespremenjenih plač in naraščajočih stroškov šolanja pa vse več starejših pomaga svojim otrokom in vnukom, da pokrijejo stroške šolanja. Tudi v Sloveniji, saj morajo starši plačevati stroške šolanja otrok, od šolskih potrebščin do prehrane, izletov, ekskurzij. Javno šolstvo ni brezplačno.
Napačno je tudi prepričanje, da starejši delavci jemljejo delovna mesta mlajšim. Resnica je, da ljudje različnih generacij redko tekmujejo za iste zaposlitve. Kadar več starejših ohranja zaposlitev, se izboljšuje tudi stopnja zaposlenosti in število delovnih mest za mlajše delavce.
Ana Lovšin
