16-letni Uroš se je zaradi maminega nerazumevanja počutil tako prezrtega in nespoštovanega, da sta njegova jeza in žalost naraščali skokovito – znal je biti nasilen nad njo, iskal je uteho v alkoholu, poskusil je tudi s samopoškodovanjem.

Mama mu je »težila« ravno med igranjem igrice in mu ugašala računalnik med klepetom s prijatelji. Ko je spoznala, da s tem izgublja odnos s svojim sinom, mu je prisluhnila in postopoma sta se dogovorila za osnovna pravila glede pogojev in posledic uporabe računalnika, telefona in tablice.

Starše prehod otroka v obdobje mladostništva (ki se začne s puberteto največkrat nekje med 11. in 12. letom, konča pa nekje med 22. in 25. letom) pogosto zmede in preseneti, saj se včasih spremembe pokažejo skorajda čez noč. A spremembe se dogajajo z namenom, da podprejo osamosvajanje od primarne družine. Pri tem mladostnikom pomagajo izrazite potrebe po raziskovanju, iskanju lastnih interesov, preizkušanju različnih vlog – svoj prostor in pripadnost pa namesto v družini iščejo med vrstniki.

Vloga staršev tudi v tem obdobju ostaja pomembna, saj bo mladostnik veliko lažje iskal svojo življenjsko pot ob starših, ki njegove potrebe razumejo, ga podpirajo pri samostojnosti ter spodbujajo učenje odgovornosti. Izzivov, s katerimi se pri tem soočajo starši, ni malo, v svetovalnicah LOGOUT pa opažamo, da mnogo staršev veliko nemoči občuti prav na področju razumevanja mladostnikovih aktivnosti na spletu.

Razlogov, zakaj mladi preživijo velik del svojega časa za ekrani pametnih telefonov, računalnikov in tablic, je več. Potreba po druženju in pripadnosti je v mladostništvu zelo izražena, različna družabna omrežja in klepetalnice pa enostaven in privlačen način za njeno uresničevanje. Splet pa poleg komunikacije predstavlja tudi velik vir zabave – poslušanje glasbe, gledanje video vsebin, igranje iger ipd. Mladostnikom je všeč, da lahko preko spleta spoznavajo enako misleče vrstnike; da se na spletu učijo tujih jezikov, zlasti angleščine; da se urijo v različnih spretnostih; rešujejo miselne izzive v igrah; da so ustvarjalni, ko npr. posnamejo svoj film, ter da pridobivajo na splošni razgledanosti.

Vse to drži in prav je, da to uvidijo in priznajo tudi starši. Je že res, da mladostniki zahtevajo ogromno zasebnosti ter nemalokrat zavračajo druženje s starši, pa vendar ostaja vloga starša pomembna – kot zgled odraslega, s katerim se lahko mladostnik tudi identificira (pa čeprav najprej nekaj let počne vse ravno nasprotno kot starši). »Ko starši zagledajo priložnost za pogovor, naj jo torej dobro izkoristijo in si ne zaprejo vrat s klasičnimi zapovedmi (»moraš«), prepovedmi (»ne smeš«) ter nespodbudnimi komentarji (»že spet ta tvoj Facebook«). Pristopijo naj odprto in z zanimanjem, skupaj z mladostnikom lahko pogledajo kakšno aktualno objavo na družabnih omrežjih, povprašajo o novih igrah in filmih, morda celo odigrajo kakšno igro skupaj z njim. Na tak način se bo mladostnik lahko počutil bolj razumljenega s strani staršev, jim več zaupal ter se z njimi lažje dogovarjal,« pravi Zala Janežič iz Logout-a, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta.

Prav je, da se starši z mladostnikom dogovorijo za pravila uporabe sodobnih naprav. Pri tem velja zlato pravilo, da uporaba spleta ne sme vplivati na aktivnosti na drugih življenjskih področjih. Mladostnik naj torej najprej poskrbi za svoje obveznosti, zaradi uporabe spleta pa naj ne zanemari druženja z vrstniki izza ekranov in svojih hobijev. Dobro je, če si mladostnik omejitve, ki jih bo spoštoval, zastavi sam, starši pa mu pri tem pomagajo. Npr. da med učenjem in spanjem odloži telefon v drugi prostor, da določi dnevno časovno omejitev uporabe, da si naloži aplikacije za boljšo organizacijo časa ipd. Temu naj doda še posledice, ki jih bo sprejel v primeru kršenja dogovorov – npr. 24 ur ali več brez interneta, dodatna opravila ipd. Pomembno je poudariti tudi, da mlajši mladostniki potrebujejo več strukture in pravil kot starejši – vsekakor pa so starši tisti, ki lahko dobro ocenijo zrelost in samostojnost svojega otroka, predvsem pa nudijo zgled uporabe sodobnih naprav.

Ne pozabimo:

• Najpomembnejše potrebe mladostnika: samostojnost, druženje z vrstniki, iskanje identitete.

• Mladostniki svoje potrebe zadovoljujejo tudi preko spleta. S tem ni nič narobe, dokler je mladostnik aktiven tudi na področjih izza zaslonov teh naprav.

• Naloga staršev je, da samostojnost odraščajočih mladostnikov podprejo z zaupanjem, razumevanjem in ohranjanjem stika.

• Mladostnik si želi biti enakopraven sogovornik – temelja sta pogovor in dogovor. Še vedno pa velja doslednost in enotnost staršev kot pomemben del vzgoje.

• Starši naj bodo zgled odraščajočim mladostnikom, saj se le-ti identificirajo z njimi, četudi navzven pogosto izgleda drugače.