Joga in sproščanje sta za najstnike zelo koristni. »Spoznajo pravilni vdih v trebuh, da se lažje umirijo in soočijo s stresom. Šolo lahko namreč doživljajo precej stresno, zaradi nesproščenosti izgubijo motivacijo in voljo do učenja. Preproste vaje omogočijo pozitivno dojemanje izzivov pri prehodu v odraslost. Z globokim umirjenim dihom, stoje, sede ali leže usmerijo pozornost navznoter in se umirijo,« pojasnjuje mednarodno certificirana učiteljica joge Simona Vrhovec.
Ženske, ki imajo po naravni poti otroka kasneje v življenju, živijo dlje, je potrdila nedavna študija.
Ženske, ki imajo prvega otroka po triintridesetem letu, imajo velike možnosti, da živijo dlje kot ženske, ki so imele zadnjega otroka pred tridesetim letom. To je dokazala študija medicinske fakultete bostonske univerze, ki je objavljena v Menopause: The Journal of the North American Menopause Society. »To ne pomeni, da bi morale ženske čakati do pozne starosti, da bi si tako povečale možnosti za dolgo življenje,« pojasnjuje avtor raziskave, zdravnik Thomas Perls. »Starost pri zadnjem porodu je lahko kazalnik stopnje staranja. Naravna sposobnost žensk, da lahko imajo otroka v poznejših letih pa kaže na to, da se ženski razmnoževalni sistem stara počasneje, in to velja za celo telo.«
Dovolj vitaminov
»Pomembno je, da že pred nosečnostjo užijemo dovolj folne kisline, vsaj 400 miligramov dnevno, da bi zmanjšale tveganje za poškodbo nevralne cevi,« pravi nutricionistka Naomi Mead. Prav tako pomemben je vitamin D (10 mikrogramov dnevno) za zdravje kosti in zdravega zobovja pri otroku. Ne pozabimo niti na vitamine B1, B6, B12 in K, ki v kombinaciji preprečujejo jutranjo slabost.
Količina spanja, ki jo otrok potrebuje, je odvisna od več dejavnikov, predvsem pa od starosti otroka.
1–4 tedne: 15–18 ur dnevno
Novorojenčki običajno spijo od 15 do 18 ur, vendar le za kratko obdobje. Ker še nimajo notranje biološke ure, njihovi vzorci spanja niso povezani z dnevno svetlobo in nočnimi cikli.
Starost, pri kateri imamo prvega otroka, in skupno število otrok, ki jih rodimo v življenju, je določeno z DNK zaporedji. 24 genov v dvanajstih različnih zaporedjih določa, kdaj bomo dobili otroka in koliko otrok bomo imeli. To je potrdila študija Univerze v Oxfordu, nizozemske univerze v Groningenu in švedske univerze Uppsala, ki je bila objavljena v Nature Genetics. 250 sociologov, biologov in genetikov z vsega sveta je proučevalo podatke o starosti 238.064 moških in žensk, pri kateri so imeli prvega otroka, in skupno število otrok pri 330.000 moških in ženskah. Do sedaj je bilo razmnoževanje pogojeno z osebno izbiro, socialnimi okoliščinami in okoljskimi dejavniki. Nova raziskava dokazuje, da obstaja tudi biološka osnova za razmnoževanje.
