Za veliko smrtnih žrtev je kriva zasvojenost. Pa ne zaradi belega prahu oziroma uličnih zdravil. Presenečeni boste prebrali, da je smrtonosna snov pravzaprav sladkor.

O škodljivem sladkorju v telesu je bilo opravljenih mnogo raziskav. Nedavna ameriška študija je potrdila, da je visok vnos sladkorja kriv za povečanje rasti tumorjev v rakavih dojkah in širjenje raka. Študija je pokazala, da na povečano rast tumorja in metastaz vpliva vnos saharoze oziroma fruktoza, pridobljena iz saharoze.

Po podatkih registra raka RS (SLORA; podatki za leto 2013) je rak dojke prvi oziroma najpogostejši rak pri ženskah. Vsako leto prizadene okoli 1.300 žensk v Sloveniji. V Ameriki je leta 2015 več kot 40.000 žensk umrlo zaradi raka dojk. Istega leta je bilo pri ženskah ugotovljeno več kot 200 tisoč novih primerov invazivnega raka dojk. Poleg tega je bilo v letu 2015 diagnosticiranih več kot 60 tisoč novih primerov karcinoma in situ (CIS) - neinvazivne zgodnje oblike raka dojke.

Sladkor se nahaja v skoraj vseh predelanih, pakiranih in pripravljenih živilih. Industrijska obdelava sladkorja je v zadnjem stoletju povečala individualno porabo tega smrtonosnega sladila za 25-krat. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo Združenih držav Amerike (USDA) je poraba kaloričnih sladil, kot sta saharoza (namizni sladkor) in visoko fruktozni koruzni sirup, med leti 1950–59 in 2000 narasla za 43 kilogramov oziroma 39 odstotkov. Povprečni Američan porabi 152 kilogramov sladkorja letno oziroma 52 čajnih žličk dnevno, kar je poleg naravno prisotnih sladkorjev v sadju, zelenjavi, žitih in stročnicah več kot preveč sladkorja.

Presežek sladkorja je povezan s številnimi boleznimi in motnjami, ki so dosegle epidemične razsežnosti, in zdi se, da na ta seznam lahko dodamo raka dojke. Po napovedih bo približno ena od osmih žensk v ZDA prizadeta zaradi invazivnega raka dojke. Tragično bo ena od šestintridesetih žensk umrla zaradi te bolezni. Medtem ko je nemogoče določiti število diagnoz raka dojk, povezanih s porabo sladkorja, je najenostavneje zmanjšati porabo sladkorja in s tem izpostavljenost številnim s sladkorjem povezanim zdravstvenim težavam. Z obvladovanjem izbire hrane, branjem embalaže, izogibanjem hitri hrani in večini restavracijskih menijev ter zmanjšanjem porabe alkohola in ustekleničenih pijač bomo izločili veliko sladkorja. Največjo uslugo si naredimo, če uživamo hrano z manj oziroma nič ogljikovimi hidrati in škroba. Če pa že hrepenimo po sladkorju, si občasno privoščimo slasten obrok iz sadja.