Spodbuda za raziskovanje dobrodejnega delovanja zelene je prišla kar iz družinskega kroga enega od raziskovalcev. Njegov oče je, potem ko je teden dni jedel po dobrih 10 dekagramov zelene na dan, opazil, da mu je krvni tlak padel z 158/96 na 118/82 mm Hg. In prav nič nam ne brani, da se ne bi podobne »raziskave« lotili tudi sami.

Zelena je, kot kaže, ena od tistih rastlin, ki morda lahko pomagajo pri nižanju krvnega tlaka. Učinkovina, ki jih daje značilen okus in vonj, je najverjetneje tudi tista, ki poskrbi, da se krvni tlak njenih uporabnikov zniža. Pri raziskavah pri živalih je že ob uživanju v manjši količini krvni tlak znižala od 12 do 14 odstotkov in holesterol za okoli sedem odstotkov.

Zelena spada v družino kobulnic (Apiaceae), tako kot korenje, peteršilj in navadni komarček. Razvila se je iz svoje divje različice, ki prihaja iz Sredozemlja, kjer so njena semena nekoč v zdravilstvu zelo cenili. Glavna spojina, ki ji daje značilen vonj in okus, je 3-n-butilftalid (3nB). Pozornost znanosti je zbudila, ko so jo raziskovalci medicinskega centra univerze v Chicagu prepoznali kot učinkovino, ki je odgovorna za vpliv te rastline na nižanje krvnega tlaka.

Prednosti zelene

Izvlečki zelene so v raziskavah na živalih že pokazali svoje številne koristi, med drugim pri preprečevanju možganske kepi, izboljšanju krvnega pretoka, zaščiti možganov in izboljšanju energijske produkcije.

Izkazalo se je, da pri živalih 3nB najverjetneje niža krvni tlak tako, da odvaja vodo (deluje kot diuretik) in širi krvne žile z vplivom na tvorbo prostaglandinov, hkrati pa deluje na podoben način kot zaviralci kalcijevih kanalčkov, ki so ena od skupine zdravil za zdravljenje visokega krvnega tlaka.

3nB je v laboratoriju in pri raziskavah na živalih pokazal tudi učinek na nižanje ravni holesterola v krvi in na zmanjšano nastajanje žilnih oblog. To pa spet lahko vpliva na večjo prožnost krvnih žil in tako na nižje vrednosti krvnega tlaka. Kot še kaže, pa bi 3nB lahko spodbujal tudi nekatere učinke na dele možganov, ki nadzorujejo žilni upor.

Če bi lahko te učinke dejansko izkoristili, bi imela zelena vsaj eno prednost pred zdravili, kot so beta blokatorji, zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE zaviralci) in zaviralci kalcijevih kanalčkov, ki vsi lahko zmanjšajo krvni pretok v možganih. Ta učinek sicer zmanjša tveganje možganske kapi, a pri bolnikih pogosto povzroči utrujenost, depresijo, omotico in pozabljivost. V nasprotju s tem izvleček zelene v živalskih študijah kaže, da ne le zmanjša tveganje možganske kapi, ampak hkrati izboljša krvni pretok. Ob tem da deluje na možgane zaščitno, torej še izboljša energijsko proizvodnjo.

V živalskih študijah je s pomočjo izvlečka zelene prišlo do neverjetnega okrevanja in izboljšanja delovanja možganov po možganski kapi. Izvleček zelene je v eni od raziskav podaljšal življenje pri podganah z visokim krvnim tlakom. Na Kitajskem naj bi sintetično različico te učinkovine raziskovali kot morebitno zdravilo za hitrejše okrevanje po možganski kapi, pa tudi za preprečevanje in zdravljenje nekaterih oblik demence.

Kaj pa pri ljudeh

Povedati moramo, da raziskave večinoma govorijo o učinkih izvlečka zelene in da bodo za potrditev njihovih učinkov na krvni tlak pri ljudeh gotovo potrebne še obsežne klinične raziskave.

Kljub temu pa že imamo vsaj rezultate pilotske raziskave, ki so jo izvedli v eni od indijskih bolnišnic. Preverjala je učinek standardiziranega izvlečka semena zelene na krvni tlak pri 30 bolnikih, ki so imeli tlak blago do zmerno povišan. Jemali so 150 miligramov (dve kapsuli) 85-odstotnega izvlečka na dan, pri čemer niso vedeli ali prejemajo izvleček ali zgolj navidezno zdravilo (čeprav v raziskavi v resnici nihče ni prejemal zgolj placeba). Tako po treh kot po šestih tednih jemanja so se jim vrednosti sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka statistično pomembno znižale. Po šestih tednih je bil sistolični krvni tlak nižji za 8,9 mmHg in diastolični krvni tlak za 8,5 mm Hg. Raziskovalci so prišli do zaključka, da ima izvleček semena zelene lahko klinično pomembne učinke na nižanje krvnega tlaka, kar še bolj kliče po nadaljnjih raziskavah.