Kvinoja ima od nekdaj svoje mesto v starodavnih verskih obredih in v domačih kuhinjah. Njena hranilna in zdravilna vrednost je tako impresivna, da jo želijo v NASI uporabiti tudi za dolgotrajne vesoljske misije.
Prva pomoč pri hujšanju
Zaradi visoke vsebnosti netopnih vlaknin in beljakovin lahko kvinoja poveča »občutek sitosti« po obroku. Menijo, da lahko vpliva na delovanje hormonov, ki igrajo pomembno vlogo pri teku. Redno uživanje kvinoje preprečuje debelost, saj povzroči višjo porabo energije, boljšo razgradnjo glukoze in manjše vsrkavanje maščob v prehrani.
Brezglutenska alternativa
Uporaba kvinoje kot primarne žitarice namesto drugih brezglutenskih nadomestkov lahko pomaga zagotoviti bolj uravnoteženo prehrano za vse, ki trpijo za celiakijo, pa tudi za druge, ki sledijo prehrani brez glutena.
Bori se proti raku
Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov in nekaterih drugih sestavin (saponina, lunazina in kvercetina) se odlično bori proti raku.
Podpira zdravo srce
Kvinoja vsebuje približno 4 grama maščobe na skodelico in ne vsebuje transmaščob. Približno 25 odstotkov maščobe predstavlja oleinska kislina (zdrava mononenasičena maščoba), 8 % pa alfa-linolenska kislina, vrsta omega-3, ki jo najdemo v rastlinah. Pokazalo se je, da alfa-linolenska kislina (ALA) zmanjšuje tveganje za smrt zaradi srčnih napadov. Prehrana z visoko vsebnostjo ALA lahko pomaga tudi pri zniževanju ravni holesterola in krvnega tlaka. Tudi butirat, kalij in magnezij v kvinoji podpirajo tudi zdravje srca.
Vsebuje antioksidante
Posebno vrsto antioksidantov, imenovanih bioflavonoidi ali flavonoidi, najdemo v velikih količinah v kvinoji. Poseben razred flavonoidov, polifenoli, preprečujejo bolezni srca in ožilja, raka, osteoporozo in sladkorno bolezen. Kvinoja vsebuje tudi veliko kvercetina, kempferola, vanilinsko in ferulsko kislino, ki uspešno zmanjšujejo vnetja. Beta-karoten v kvinoji koristi telesu, saj odstrani proste radikale, ki so pogosto odgovorni za prezgodnje staranje in različne bolezni.
Pomaga črevesju
Kvinoja in amarant delujejo kot prebiotiki. Prebiotiki so neprebavljive vlaknine, ki delujejo s probiotičnimi encimi, da postanejo "gorivo" za koristne bakterije, ki živijo v črevesju, in so povezane z zmanjšanim tveganjem za bolezni, znižanjem ravni vnetja in boljšim delovanjem imunskega sistema.
Znanstveniki so ugotovili, da imata obe psevdožitarici prebiotični potencial in lahko izboljšata zdravje prebavil tako, da uravnata ravni dobro delujočih bakterij. Kvinoja vsebuje veliko fitinske kisline, ki se lahko veže na minerale v hrani in zmanjša njihovo vsrkavanje. Torej, čeprav kvinoja vsebuje veliko količino mineralov, telo morda ne vsrka vseh zaradi vsebnosti fitinske kisline. Namakanje kvinoje v vodi pred kuhanjem lahko pomaga zmanjšati vsebnost fitinske kisline. Eno skodelico kvinoje je treba namočiti v 2 skodelicah vode z 1 žlico svežega limoninega soka ali jogurta iz kozjega mleka za kakšnih 12 oziroma 24 ur.
Krepi kosti
Namesto pitja predelanega mleka za tvorbo zdravih kosti boste morda želeli jesti več kvinoje. Zaradi visoke vsebnosti mangana, magnezija in fosforja je kvinoja zelo učinkovita pri tvorbi kosti – lahko celo pomaga pri preprečevanju osteoporoze.
Znižuje tveganje za sladkorno bolezen
Uživanje živil, bogatih z manganom, je lahko ključ za vzdrževanje zdravega krvnega sladkorja in zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen. V študiji na živalih iz leta 2013 je dodajanje mangana v prehrano živali pripomoglo k boju proti odpornosti na inzulin. Vnos magnezija je povezan tudi z manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa II. S skodelico kvinoje dobimo približno tretjino dnevnih potreb po magneziju.