Narava v kuhinji: Beluš ali špargelj

Beluši ali šparglji so deliaktesna zelenjava, ki je na voljo tudi tedaj, ko ni sveže zelenjave. V toplih gredah pa jih je možno gojiti do pozne jeseni.

Asparagus officinalis (po domače tudi beluša, gojena beluša, pojanka, pojalnica, pojanica, pojavec, smerečica, smrečica, špargelj, špargin, šparglin, špargon, gojeni špargelj, vrtni beluš) ali beluš ima v sebi ogromno zdravilnih snovi. Naj jih naštejem le nekaj: asparagin, tirozin, arginin, valin, koniferin, saponin, manan, maščobno in eterično olje, metilmerkaptan, guma, smola, čreslovine, kalijeve snovi, sladkor, beljakovine, ogljikovi hidrati, holin, jantarjeva, helidonska in folna kislina, vitamini: A, B1, B2, C, E, PP, ogljikovi hidrati, balastne snovi, rudninske snovi, fosfor, kalij, kalcij, natrij, železo, maščobe, sledovi arzena.

Izvirajo iz Male Azije, kjer so jih ljudje gojili že pred 2000 leti. Rastejo spomladi, ko ni dovolj druge zelenjave. Kot nadomestek za šparglje lahko uporabimo tudi mlade poganjke bljušča in divjega hmelja.

Zdravilnost:

čistijo kri, pomagajo pri obolelih sečilih, težavah z mehurjem in ledvicami, topili naj bi tudi ledvične kamne, v boju proti raku, krepi stene žil in kapilar, znižuje raven holesterola, še posebej slabega holesterola, znižuje krvni tlak, izboljšuje spolno moč, pri slabem vidu in težavah s spominom, odstranjujejo odvečno vodo in kisline, pri zaprtju in hujšanju, pomagajo sladkornim bolnikom, pospešujejo nastajanje vezivnega tkiva po operativnih posegih, saj vzbujajo tek, pomagajo nosečnicam, saj je folna kislina zelo pomembna za pravilen razvoj otroka v maternici, pomagajo tudi pri zobobolu.

Poznamo zelene beluše, bele beluše, vijolične beluše, divje beluše, uporabni pa so kot: čaj, juha, omaka, solata, praženi na žaru, semena se lahko uporabljajo kot kavni nadomestek

OPOZORILO

Špargljem se morajo izogibati ljudje, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom in tisti s povečano vsebnostjo sečne kisline, saj lahko večje količine izzovejo napad putike. Pri občutljivih ljudeh lahko pride pri dotiku do kožnega vnetja (kontaktni dermatitis).

Beluši so divje rastoče in gojene rastline. Pridelujejo jih marsikje po svetu. Pri nas jih gojimo že nekaj let. Beluši so večletne rastline, ki jih gojimo zaradi mladih poganjkov. Uporabljamo jih pri pripravljanju različnih jedi. Toda to, kar jemo je v resnici le spomladanski poganjek rastline, ki je sestavljena iz spleta korenin in podzemskih stebel in nadzemnih stebel, ki so gosto razrasla v pahljačaste poganjke. Beluševi poganjki se režejo meseca aprila in maja, korenine in korenike se izkopavajo v jeseni. Cvetovi so zelenkasto beli. Pomembni sta 2 vrsti: gojeni beluš in divji beluš z bodljikavimi listi. Ta vrsta raste predvsem v sredozemskem območju, tudi pri nas na Primorskem in v Istri.

Beluše uvrščamo med delikatesno zelenjavo. Zraven vseh dobrih lastnostih so pomembni tudi zato, ker so na razpolago tudi takrat, ko ni druge sveže zelenjave in jih je možno gojiti v toplih gredah do pozne jeseni.

 

ČAJ ZA ODVAJANJE SEČA

Potrebujemo: enake dele beluševih korenin, semena janeža, listov peteršilja, gomolja zelene, njivske preslice.

Priprava čaja: 1 čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode pustimo stati 15 minut, čaj precedimo. Na dan popijemo 2 do 3 skodelice čaja.

 

ZA KREPITEV SRCA

6 dag belušev in jih namakamo 8 ur v ¾ l hladne vode. V ¼ l vrele vode namočimo 1 čajno žličko glogovih cvetov, precedimo dodamo 3 čajne žličke kostanjevega medu, nato obe tekočini dobro zmešamo. Uživamo na vsako uro 1 jedilno žličko takšnega pripravka.

 

PRI ZADELANIH JETRIH

3 korenine beluša dobro operemo in jih damo v kozarec s širokim grlom, preko prelijemo 1 liter dobre belega vina. Kozarec dobro zapremo in postavimo v senčen prostor, kjer je temperatura zraka od 25 – 30 °C, za 3 tedne. Po tem času vsebino precedimo in nalijemo v drugo steklenico. Dobro zapremo in naj stoji še en teden, da se tekočina umiri. Uživamo eno šilce tako pripravljenega vina zjutraj po obroku in zvečer.

 

PROTI ZOBOBOLU

Korenino, iz katere smo naredili vinski izvleček ne zavržemo. Pri zobobolu to korenino segrejemo in jo držimo med zobmi dokler bolečina ne mine.

 

BELUŠEVA JUHA

Potrebujemo: ½ kg zelenih belušev, 8 dag listov mlade koprive, 10 dag krompirja, 1 šalotko, 1 strok česna ali šopek čemaža, 2 jedilni žlici oljčnega olja, 6 dl zelenjavne juhe, sol in poper, 25 kapljic limoninega soka

Priprava: Spodnjo tretjino belušev olupimo, odrežemo olesenele dele in jih narežemo na majhne kose. Mlade liste koprive dobro pregledamo in jih operemo in dobro otresemo. Grobo jih nasekljamo. Krompir olupimo in narežemo na majhne kocke. Olupite šalotko in česen ter ju drobno nasekljajte. V loncu z vročim oljem pražimo šalotko in česen (čemaž, ki smo ga prej umili in nasekljali), dokler ne posteklenita. Dodamo krompir in beluše, prilijemo zelenjavno juho, posolimo in popramo ter pustimo rahlo vreti približno ¼ ure na srednjem ognju.

Dodamo narezane liste koprive in juho dobro pretlačimo. Po želji pustite vreti ali pa dolijemo še nekaj zelenjavne juhe. Odstavimo z ognja, dodamo sol in poper po okusu ter limonin sok. Tako pripravljena juha je dobra za želodčne bolnike.

 

BELUŠEVA KREMNA JUHA

Potrebujemo: 1 kg belušev, 1 srednje velika čebula, 2 jedilni žlici masla, 1 čajno žličko sladkorja, 1 lonček 2 dl sladke smetane, sol in poper po okusu, 1 jedilna žlica narezanega svežega drobnjaka.

Priprava: Beluše očistimo, olesenele dele na tanko olupimo in konce odrežemo. Iz olupkov in obrezkov skuhamo 1 l zelenjavne jušne osnove.  Vršičke belušev odrežemo 3 cm pod vrhom in jih shranimo. Ostalo narežemo na tanke obročke. Beluševo jušno osnovo precedimo in zavremo. Vršičke damo v vrel krop in jih kuhamo 10 minut, da ostanejo še čvrsti. Čebulo olupimo in na drobno sesekljamo. 1 jedilno žlico masla segrejemo v velikem loncu in na njem steklasto prepražimo čebulo. Prilijemo 1/4 l juhe, dodamo na obročke narezane beluše in sladkor. Beluše dušimo 20 minut oziroma dokler niso mehki. Zdušene beluše zmiksamo z paličnim mešalnikom in počasi prilivamo juho. Spasirano juho zlijemo nazaj v lonec ter vmešamo sladko smetano. Zavremo in damo v juho žlico mrzlega masla in ga z metlico za sneg razmešamo. Začinimo s poprom in soljo. Nazadnje damo v juho še vršičke belušev ter potresemo z sesekljanim drobnjakom.

 

BELUŠI Z JAJCEM

Potrebujemo: ¾ kg belušev, 4 jajca, 10 dag regratovih listov, (materina dušica, drobnjak, koper, vrtno ali vodno krešo), gorčica, oljčno olje, sol in poper

Priprava: Beluše spodaj ostrgajte in morebitne spodnje olesenele dele odrežite. S kuhinjsko vrvico jih povežite v šopek ter skuhajte v osoljeni vodi – v lonec jih postavite tako, da so vršički obrnjeni navzgor.

Jajca trdo skuhajte, ohladite z mrzlo vodo in olupite. Regratove liste operite. Odcejenim regratovim listom  dodajte malo oljčnega olja in 1 žličko gorčice ter zmešajte. Po želji lahko vmešate nasekljan peteršilj, drobnjak, koper, vrtno ali vodno krešo.

Beluše naložite na krožnike. Obložite z narezanimi jajci in regratovimi list. Potresite s ščepcem soli in popra. Postrezite takoj, ko je še vroče.

 

RIŽOTA Z BELUŠI

Potrebujemo: ¼ kg riža, ¼ kg belušev, 1 čebula, 15 g masla, 2 jedilni žlici sladke smetane, 30 dag naribanega parmezana, zelenjavna juha, 10 dag regratovih listov, sol, poper

Priprava: Beluše ostrgate, operete in jim odrežete trši spodnji del. Narežete jih na 1 cm dolge koščke. Na olju prepražite na drobno narezano čebulo, vsujete riž, prepražite da postekleni in zalijete z juho. Solite in poprate. 15 minut pred koncem koncu vmešate še beluše, smetano, maslo, parmezan in regratove liste.

 

BELUŠEVA SOLATA

Potrebujemo: ¾ kg belušev, oljčno olje, dober jabolčni kis, 3 jajca, sol

Priprava: Belušem odrežemo spodnji trši del in jih olupimo. Po 12  belušev zvežemo skupaj v šopek  in jih kuhamo v slani vodi približno ½ ure. V vodi skuhamo jajca, jih prelijemo s hladno vodo, olupimo in narežemo. Ko so beluši kuhani, jih odcedimo in položimo v krožnik. Pokapljamo jih z oljčnim oljem, jabolčnim kisom, dodamo 3 narezana trdo kuhana jajca.

 

Slike, opis in recepture zbral in napisal: Borut Cerkvenič

 

Preberite še več člankov - Prehrana

Vegani ali vsejedi?

Vegetarijanci iz prehrane izključijo meso, perutnino in morske sadeže, nekateri tudi mleko in mlečne izdelke. Vegani ne jejo mesa, perutnine in morskih sadežev, iz prehrane pa izločijo tudi vse...

Čaji iz tolščaka

Kot semo že včeraj pisali, tolščak ali portulak pomaga pri srčnih boleznih, krepi možgane in imunski sistem, izboljšuje pretok krvi in preprečuje nastajanje krvnih strdkov v arterijah. Pomaga pri...

Koruza na ta in oni način

Olja, eterična olja, smola, glikozidna grenčina, čreslovine, saponini, sladkor, rudninske snov, vitamini E, K, B, C in D, kot tudi železo, magnezij, kalij in fosfor so razlog, da je dobro uživati...

Lešniki že padajo na tla

Bolj malo jih poznam, ki jim lešniki ne bi teknili. Ne le, da so okusni, so tudi zelo zdravi. Bogati so s čreslovinami, beljakovinami, flavonoidi, eteričnimi olji, ogljikovimi hidrati, z nikotinsko...

Čokoladno lešnikov namaz za zares dobro jutro

Verjetno ni otroka, ki ne mara Nutelle ali njej podobnega sladkega čokoladnega namaza z lešniki. Na kruhu, palačinkah, na žlico, vsak dan. Namesto da jo kupimo, jo pripravimo sami. Potrebujemo: 100...

12 koristi kolerabe

Preprečuje anemijo, pospešuje presnovo, telesu zagotovi hranila in zmanjšuje CRP, beljakovino, ki je pri zdravih osebah prisotna v zelo nizkih ravneh. Pospešuje prebavo Koleraba ima ogromno vlaknin,...

10 koristi brstičnega ohrovta

Skodelica brstičnega ohrovta vsebuje 270 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa vitamina K1 (pomembnega za zdravje srca in ožilja) ter 160 odstotkov dnevnega vnosa vitamina C. Bogat z vitamini...

Lešniki, ki to niso

Čeprav so jo naši predniki v preteklosti že sejali, je na današnjih njivah in gredicah skoraj ni. Čičerika. Lešnik, ki to ni. V razvitem svetu je v prehrani najbolj razširjeno kuhano zrnje, ki se je...

dr. Oz: Zdrava olja za kuhanje

Ni vsako olje primerno za peko. Dr. Oz je pripravil spisek tistih, na katerih lahko cvremo, kuhamo, pečemo. Oljčno olje Ekstra deviško oljčno olje ima nizko dimno točko (123 °C), zato z njim...

Močvirski oslad za kosilo

Majhni beli cvetovi, združeni v navidezne večdelne kobule, ki jih najdemo na vlažnih travnikih, v grmovju in goščavah, ob jarkih in potokih, so močvirski oslad. Mirne duše ga naberemo in si naredimo...

Slez na krožniku

Ja, prav ste prebrali. Ne sluz, slez. Navadni slez. V pomoč pri astmi in boleznih mokril, okusen na krožniku. Ribja juha Potrebujemo: 5 dag slezovih listov, ½ kg osličev, 1 malo čebulo, 2...

Encim, ki preprečuje intoleranco na gluten

Nove raziskave so morda odkrile encim, ki bi lahko lajšal simptome pri ljudeh, občutljivih na gluten. Študija kaže, da lahko s tabletami, ki vsebujejo ta encim, glutenu onemogočimo, da pride do...

Hrana, ki hladi telo

Poleti jejmo hrano, ki hladi telo od znotraj in topi kilograme. Poglejmo, česa ne smemo jesti. Eden od načinov kako zmanjšati škodljive posledice visokih letnih temperatur in razpoloženje je izbira...

Ste ga že pobrali in pozobali?

Če radi pijete vino in če ga imate na vrtu, potem imate rešitev na dlani. Ribezovo vino. Rdeči ribez podbuja raztrupljanje telesa, povečuje odpornost, preprečuje slabokrvnost, deluje kot naravni...

Brezglutenska hrana ni za zdrave

Brezglutenske hrane naj ne bi uživali tisti, ki imajo celiakijo, ostali naj se taki hrani naj ne bi izogibali, trdijo strokovnjaki. Med zagovorniki zdravega načina življenja je v zadnjih letih...

Materina dušica na krožniku

Če bi mi pred časom kdo rekel, naj si naredim namaz iz materine dušice, bi ga debelo pogledala in pomislila, pa a to sploh kdo lahko poje? Ko pa sem dobila tale recept, ki sem ga poljubno začinila...

Rižota s špinačo in gorgonzolo

Zaradi svojstva številnih zdravilnih učinkovin imenujemo špinačo 'rudnik mineralov'. Pripravljena v rižoti ali s špageti ne krasi le jedi, ampak jo naredi bolj zdravo in okusno. Rižota s špinačo in...

Špinača, kralj zelenjave

To nizkokaloričnoživilo vsebuje ogromno vitamina K, ki jača kosti in preprečuje osteoporozo. Špinača, s poreklom iz Perzije, velja za eno od najbogatejših živil ko gre za vsebnost hranil. Zaradi...