Narava v kuhinji: Beluš ali špargelj

Beluši ali šparglji so deliaktesna zelenjava, ki je na voljo tudi tedaj, ko ni sveže zelenjave. V toplih gredah pa jih je možno gojiti do pozne jeseni.

Asparagus officinalis (po domače tudi beluša, gojena beluša, pojanka, pojalnica, pojanica, pojavec, smerečica, smrečica, špargelj, špargin, šparglin, špargon, gojeni špargelj, vrtni beluš) ali beluš ima v sebi ogromno zdravilnih snovi. Naj jih naštejem le nekaj: asparagin, tirozin, arginin, valin, koniferin, saponin, manan, maščobno in eterično olje, metilmerkaptan, guma, smola, čreslovine, kalijeve snovi, sladkor, beljakovine, ogljikovi hidrati, holin, jantarjeva, helidonska in folna kislina, vitamini: A, B1, B2, C, E, PP, ogljikovi hidrati, balastne snovi, rudninske snovi, fosfor, kalij, kalcij, natrij, železo, maščobe, sledovi arzena.

Izvirajo iz Male Azije, kjer so jih ljudje gojili že pred 2000 leti. Rastejo spomladi, ko ni dovolj druge zelenjave. Kot nadomestek za šparglje lahko uporabimo tudi mlade poganjke bljušča in divjega hmelja.

Zdravilnost:

čistijo kri, pomagajo pri obolelih sečilih, težavah z mehurjem in ledvicami, topili naj bi tudi ledvične kamne, v boju proti raku, krepi stene žil in kapilar, znižuje raven holesterola, še posebej slabega holesterola, znižuje krvni tlak, izboljšuje spolno moč, pri slabem vidu in težavah s spominom, odstranjujejo odvečno vodo in kisline, pri zaprtju in hujšanju, pomagajo sladkornim bolnikom, pospešujejo nastajanje vezivnega tkiva po operativnih posegih, saj vzbujajo tek, pomagajo nosečnicam, saj je folna kislina zelo pomembna za pravilen razvoj otroka v maternici, pomagajo tudi pri zobobolu.

Poznamo zelene beluše, bele beluše, vijolične beluše, divje beluše, uporabni pa so kot: čaj, juha, omaka, solata, praženi na žaru, semena se lahko uporabljajo kot kavni nadomestek

OPOZORILO

Špargljem se morajo izogibati ljudje, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom in tisti s povečano vsebnostjo sečne kisline, saj lahko večje količine izzovejo napad putike. Pri občutljivih ljudeh lahko pride pri dotiku do kožnega vnetja (kontaktni dermatitis).

Beluši so divje rastoče in gojene rastline. Pridelujejo jih marsikje po svetu. Pri nas jih gojimo že nekaj let. Beluši so večletne rastline, ki jih gojimo zaradi mladih poganjkov. Uporabljamo jih pri pripravljanju različnih jedi. Toda to, kar jemo je v resnici le spomladanski poganjek rastline, ki je sestavljena iz spleta korenin in podzemskih stebel in nadzemnih stebel, ki so gosto razrasla v pahljačaste poganjke. Beluševi poganjki se režejo meseca aprila in maja, korenine in korenike se izkopavajo v jeseni. Cvetovi so zelenkasto beli. Pomembni sta 2 vrsti: gojeni beluš in divji beluš z bodljikavimi listi. Ta vrsta raste predvsem v sredozemskem območju, tudi pri nas na Primorskem in v Istri.

Beluše uvrščamo med delikatesno zelenjavo. Zraven vseh dobrih lastnostih so pomembni tudi zato, ker so na razpolago tudi takrat, ko ni druge sveže zelenjave in jih je možno gojiti v toplih gredah do pozne jeseni.

 

ČAJ ZA ODVAJANJE SEČA

Potrebujemo: enake dele beluševih korenin, semena janeža, listov peteršilja, gomolja zelene, njivske preslice.

Priprava čaja: 1 čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode pustimo stati 15 minut, čaj precedimo. Na dan popijemo 2 do 3 skodelice čaja.

 

ZA KREPITEV SRCA

6 dag belušev in jih namakamo 8 ur v ¾ l hladne vode. V ¼ l vrele vode namočimo 1 čajno žličko glogovih cvetov, precedimo dodamo 3 čajne žličke kostanjevega medu, nato obe tekočini dobro zmešamo. Uživamo na vsako uro 1 jedilno žličko takšnega pripravka.

 

PRI ZADELANIH JETRIH

3 korenine beluša dobro operemo in jih damo v kozarec s širokim grlom, preko prelijemo 1 liter dobre belega vina. Kozarec dobro zapremo in postavimo v senčen prostor, kjer je temperatura zraka od 25 – 30 °C, za 3 tedne. Po tem času vsebino precedimo in nalijemo v drugo steklenico. Dobro zapremo in naj stoji še en teden, da se tekočina umiri. Uživamo eno šilce tako pripravljenega vina zjutraj po obroku in zvečer.

 

PROTI ZOBOBOLU

Korenino, iz katere smo naredili vinski izvleček ne zavržemo. Pri zobobolu to korenino segrejemo in jo držimo med zobmi dokler bolečina ne mine.

 

BELUŠEVA JUHA

Potrebujemo: ½ kg zelenih belušev, 8 dag listov mlade koprive, 10 dag krompirja, 1 šalotko, 1 strok česna ali šopek čemaža, 2 jedilni žlici oljčnega olja, 6 dl zelenjavne juhe, sol in poper, 25 kapljic limoninega soka

Priprava: Spodnjo tretjino belušev olupimo, odrežemo olesenele dele in jih narežemo na majhne kose. Mlade liste koprive dobro pregledamo in jih operemo in dobro otresemo. Grobo jih nasekljamo. Krompir olupimo in narežemo na majhne kocke. Olupite šalotko in česen ter ju drobno nasekljajte. V loncu z vročim oljem pražimo šalotko in česen (čemaž, ki smo ga prej umili in nasekljali), dokler ne posteklenita. Dodamo krompir in beluše, prilijemo zelenjavno juho, posolimo in popramo ter pustimo rahlo vreti približno ¼ ure na srednjem ognju.

Dodamo narezane liste koprive in juho dobro pretlačimo. Po želji pustite vreti ali pa dolijemo še nekaj zelenjavne juhe. Odstavimo z ognja, dodamo sol in poper po okusu ter limonin sok. Tako pripravljena juha je dobra za želodčne bolnike.

 

BELUŠEVA KREMNA JUHA

Potrebujemo: 1 kg belušev, 1 srednje velika čebula, 2 jedilni žlici masla, 1 čajno žličko sladkorja, 1 lonček 2 dl sladke smetane, sol in poper po okusu, 1 jedilna žlica narezanega svežega drobnjaka.

Priprava: Beluše očistimo, olesenele dele na tanko olupimo in konce odrežemo. Iz olupkov in obrezkov skuhamo 1 l zelenjavne jušne osnove.  Vršičke belušev odrežemo 3 cm pod vrhom in jih shranimo. Ostalo narežemo na tanke obročke. Beluševo jušno osnovo precedimo in zavremo. Vršičke damo v vrel krop in jih kuhamo 10 minut, da ostanejo še čvrsti. Čebulo olupimo in na drobno sesekljamo. 1 jedilno žlico masla segrejemo v velikem loncu in na njem steklasto prepražimo čebulo. Prilijemo 1/4 l juhe, dodamo na obročke narezane beluše in sladkor. Beluše dušimo 20 minut oziroma dokler niso mehki. Zdušene beluše zmiksamo z paličnim mešalnikom in počasi prilivamo juho. Spasirano juho zlijemo nazaj v lonec ter vmešamo sladko smetano. Zavremo in damo v juho žlico mrzlega masla in ga z metlico za sneg razmešamo. Začinimo s poprom in soljo. Nazadnje damo v juho še vršičke belušev ter potresemo z sesekljanim drobnjakom.

 

BELUŠI Z JAJCEM

Potrebujemo: ¾ kg belušev, 4 jajca, 10 dag regratovih listov, (materina dušica, drobnjak, koper, vrtno ali vodno krešo), gorčica, oljčno olje, sol in poper

Priprava: Beluše spodaj ostrgajte in morebitne spodnje olesenele dele odrežite. S kuhinjsko vrvico jih povežite v šopek ter skuhajte v osoljeni vodi – v lonec jih postavite tako, da so vršički obrnjeni navzgor.

Jajca trdo skuhajte, ohladite z mrzlo vodo in olupite. Regratove liste operite. Odcejenim regratovim listom  dodajte malo oljčnega olja in 1 žličko gorčice ter zmešajte. Po želji lahko vmešate nasekljan peteršilj, drobnjak, koper, vrtno ali vodno krešo.

Beluše naložite na krožnike. Obložite z narezanimi jajci in regratovimi list. Potresite s ščepcem soli in popra. Postrezite takoj, ko je še vroče.

 

RIŽOTA Z BELUŠI

Potrebujemo: ¼ kg riža, ¼ kg belušev, 1 čebula, 15 g masla, 2 jedilni žlici sladke smetane, 30 dag naribanega parmezana, zelenjavna juha, 10 dag regratovih listov, sol, poper

Priprava: Beluše ostrgate, operete in jim odrežete trši spodnji del. Narežete jih na 1 cm dolge koščke. Na olju prepražite na drobno narezano čebulo, vsujete riž, prepražite da postekleni in zalijete z juho. Solite in poprate. 15 minut pred koncem koncu vmešate še beluše, smetano, maslo, parmezan in regratove liste.

 

BELUŠEVA SOLATA

Potrebujemo: ¾ kg belušev, oljčno olje, dober jabolčni kis, 3 jajca, sol

Priprava: Belušem odrežemo spodnji trši del in jih olupimo. Po 12  belušev zvežemo skupaj v šopek  in jih kuhamo v slani vodi približno ½ ure. V vodi skuhamo jajca, jih prelijemo s hladno vodo, olupimo in narežemo. Ko so beluši kuhani, jih odcedimo in položimo v krožnik. Pokapljamo jih z oljčnim oljem, jabolčnim kisom, dodamo 3 narezana trdo kuhana jajca.

 

Slike, opis in recepture zbral in napisal: Borut Cerkvenič

 

Preberite še več člankov - Prehrana

Narava v kuhinji: Gozdni jagodnjak

Ne recite, da vas ne premamijo, ko jih vidite ob poti. Drobne, rdeče jagode, ki se smehljajo ob gozdnih poteh, in ki jih lahko, če jih posadite na vrtu, gojite tudi doma. In vrtne ali jagode, ki ste...

Lea Thaler: Spirulina, visoko beljakovinsko super živilo

Spirulina je eno najboljših superživil. Jemo jo lahko vsi: ženske, moški, babice, dedki, še zlasti nosečnice in celo dojenčki. Spirulina je modrozelena alga in visoko beljakovinsko super živilo z...

Ajda uravnava krvni tlak

Kot "neprava žitarica", bogata z ogljikovimi hidrati, je ajda odličen pšenični nadomestek za tiste s celiakijo ali občutljive na gluten. Zdravilne koristi ajde so številne in raznolike. Zmanjšuje...

Ingver proti debelosti

Že več kot sto let je ingver osnova vzhodne kuhinje in glavna sestavina tradicionalnih zdravil. Študije so potrdile številne pomembne koristi te začimbe za zdravje. Ingver preprečuje raka Raziskave...

Narava v kuhinji: Krvavi mlečnik

Krvavi mlečnik ( Chelidonium majus ) izboljšuje vid, odpravlja bradavice in kurja očesa, pospešuje izločanje seča, odpravlja glavobole živčnega izvora, preprečuje slabosti in bruhanje, blaži...

Narava v kuhinji: Beluš ali špargelj

Beluši ali šparglji so deliaktesna zelenjava, ki je na voljo tudi tedaj, ko ni sveže zelenjave. V toplih gredah pa jih je možno gojiti do pozne jeseni. Asparagus officinalis ( po domače tudi beluša,...

Glog za zdravo srce

Aprila, maja in junija lahko nabiramo liste, cvetove in vršiške gloga ( Crataegus laevigate in Crataegus monogyna ). Glog krepi in uravnava delovanje srca,krvni tlak (visokega znižuje, nizkega...

6 koristi divjačinskega mesa

Divjačinsko meso je beljakovinska hrana, ki lahko pomaga pri hujšanju in pomaga vzdrževati možgane, mišice in imunski sistem. Med divjačinsko meso sodijo jelen, fazan, zajec, gams, divji prašič in...

Narava v kuhinji: Česnovka

Aprila, maja in junija lahko nabiramo hostni česen. Gre za robato križnico, česnovko, razširjeno po vsej Sloveniji. Raste predvsem v logih in med grmovjem, pa tudi po listnatih, redkeje mešanih...

Narava v kuhinji: Navadni gabez

Ker moramo biti doma, in ker imam veliko časa, vas bom obveščal o rastlinah, ki so aktualne za nabiranje in ki pomagajo pri krepitvi zdravja, pravi Borut Cerkvenič iz Maribora, ki tabornike uči,...

8 koristi kakavovega masla

Kakavovo maslo je naravno olje, pridobljeno iz kakavovih zrn. Kakavovo maslo ni le zdrav vir maščobe v čokoladi, ampak ga zaradi njegovih lastnostnih uporabljajo tudi v kremah za kožo in mazilih za...

dr. Oz: Skodelica energije, ki je več ko to

Kava je več kot le okusna skodelica energije. Ima kar nekaj koristi za zdravje pravi dr. Oz... Zmerne količine kave, kakšne tri ali štiri skodelice na dan, zmanjšujejo tveganje za možgansko kap,...

Zelišča in začimbe za imunski sistem

Ne le da se protivirusna zelišča borijo proti virusnim okužbam, spodbujajo imunski sistem in delujejo kot naravna zdravila proti gripi, vendar imajo tudi številne druge koristi za zdravje, kot so...

Beljakovinski napitki in ploščice: da ali ne

Po njih posegajo športniki in vsi, ki želijo hujšati, saj pomagajo graditi mišice in hujšati. Beljakovinske ploščice lahko imamo vedno s sabo, napitke pa tudi, saj jih enostavno lahko vmešamo v vodo...

Brezglutensko žito: kvinoja

Kvinoja ima od nekdaj svoje mesto v starodavnih verskih obredih in v domačih kuhinjah. Njena hranilna in zdravilna vrednost je tako impresivna, da jo želijo v NASI uporabiti tudi za dolgotrajne...

Čustveno prenajedanje v kriznem času

Kamorkoli pogledamo beseda teče o aktualni epidemiji in korona virusu. Situacija daleč od tega, da ne bi bila resna. V vseh medijih so napotki, kaj moramo storiti, da se ne bi okužili, kakšni so...

Juhe TO GO oziroma za s sabo

Vse življenje sem se jim izogibala, sedaj pa si jih pripravim ne glede na to, ali delam od doma ali na terenu. So okusne, nasitijo in pogrejejo. Pa še zdrave so! Predvsem pa so nepogrešljive, če...

10 koristi rukole

Rukola ima številne koristi na zdravje, med drugim vpliva na izgubo telesne teže, zmanjša tveganje za raka, podpira zdrave kosti in izboljšuje zdravje oči. Zaradi svojih antioksidantivnih lastnosti...