Narava v kuhinji: Beluš ali špargelj

Beluši ali šparglji so deliaktesna zelenjava, ki je na voljo tudi tedaj, ko ni sveže zelenjave. V toplih gredah pa jih je možno gojiti do pozne jeseni.

Asparagus officinalis (po domače tudi beluša, gojena beluša, pojanka, pojalnica, pojanica, pojavec, smerečica, smrečica, špargelj, špargin, šparglin, špargon, gojeni špargelj, vrtni beluš) ali beluš ima v sebi ogromno zdravilnih snovi. Naj jih naštejem le nekaj: asparagin, tirozin, arginin, valin, koniferin, saponin, manan, maščobno in eterično olje, metilmerkaptan, guma, smola, čreslovine, kalijeve snovi, sladkor, beljakovine, ogljikovi hidrati, holin, jantarjeva, helidonska in folna kislina, vitamini: A, B1, B2, C, E, PP, ogljikovi hidrati, balastne snovi, rudninske snovi, fosfor, kalij, kalcij, natrij, železo, maščobe, sledovi arzena.

Izvirajo iz Male Azije, kjer so jih ljudje gojili že pred 2000 leti. Rastejo spomladi, ko ni dovolj druge zelenjave. Kot nadomestek za šparglje lahko uporabimo tudi mlade poganjke bljušča in divjega hmelja.

Zdravilnost:

čistijo kri, pomagajo pri obolelih sečilih, težavah z mehurjem in ledvicami, topili naj bi tudi ledvične kamne, v boju proti raku, krepi stene žil in kapilar, znižuje raven holesterola, še posebej slabega holesterola, znižuje krvni tlak, izboljšuje spolno moč, pri slabem vidu in težavah s spominom, odstranjujejo odvečno vodo in kisline, pri zaprtju in hujšanju, pomagajo sladkornim bolnikom, pospešujejo nastajanje vezivnega tkiva po operativnih posegih, saj vzbujajo tek, pomagajo nosečnicam, saj je folna kislina zelo pomembna za pravilen razvoj otroka v maternici, pomagajo tudi pri zobobolu.

Poznamo zelene beluše, bele beluše, vijolične beluše, divje beluše, uporabni pa so kot: čaj, juha, omaka, solata, praženi na žaru, semena se lahko uporabljajo kot kavni nadomestek

OPOZORILO

Špargljem se morajo izogibati ljudje, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom in tisti s povečano vsebnostjo sečne kisline, saj lahko večje količine izzovejo napad putike. Pri občutljivih ljudeh lahko pride pri dotiku do kožnega vnetja (kontaktni dermatitis).

Beluši so divje rastoče in gojene rastline. Pridelujejo jih marsikje po svetu. Pri nas jih gojimo že nekaj let. Beluši so večletne rastline, ki jih gojimo zaradi mladih poganjkov. Uporabljamo jih pri pripravljanju različnih jedi. Toda to, kar jemo je v resnici le spomladanski poganjek rastline, ki je sestavljena iz spleta korenin in podzemskih stebel in nadzemnih stebel, ki so gosto razrasla v pahljačaste poganjke. Beluševi poganjki se režejo meseca aprila in maja, korenine in korenike se izkopavajo v jeseni. Cvetovi so zelenkasto beli. Pomembni sta 2 vrsti: gojeni beluš in divji beluš z bodljikavimi listi. Ta vrsta raste predvsem v sredozemskem območju, tudi pri nas na Primorskem in v Istri.

Beluše uvrščamo med delikatesno zelenjavo. Zraven vseh dobrih lastnostih so pomembni tudi zato, ker so na razpolago tudi takrat, ko ni druge sveže zelenjave in jih je možno gojiti v toplih gredah do pozne jeseni.

 

ČAJ ZA ODVAJANJE SEČA

Potrebujemo: enake dele beluševih korenin, semena janeža, listov peteršilja, gomolja zelene, njivske preslice.

Priprava čaja: 1 čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode pustimo stati 15 minut, čaj precedimo. Na dan popijemo 2 do 3 skodelice čaja.

 

ZA KREPITEV SRCA

6 dag belušev in jih namakamo 8 ur v ¾ l hladne vode. V ¼ l vrele vode namočimo 1 čajno žličko glogovih cvetov, precedimo dodamo 3 čajne žličke kostanjevega medu, nato obe tekočini dobro zmešamo. Uživamo na vsako uro 1 jedilno žličko takšnega pripravka.

 

PRI ZADELANIH JETRIH

3 korenine beluša dobro operemo in jih damo v kozarec s širokim grlom, preko prelijemo 1 liter dobre belega vina. Kozarec dobro zapremo in postavimo v senčen prostor, kjer je temperatura zraka od 25 – 30 °C, za 3 tedne. Po tem času vsebino precedimo in nalijemo v drugo steklenico. Dobro zapremo in naj stoji še en teden, da se tekočina umiri. Uživamo eno šilce tako pripravljenega vina zjutraj po obroku in zvečer.

 

PROTI ZOBOBOLU

Korenino, iz katere smo naredili vinski izvleček ne zavržemo. Pri zobobolu to korenino segrejemo in jo držimo med zobmi dokler bolečina ne mine.

 

BELUŠEVA JUHA

Potrebujemo: ½ kg zelenih belušev, 8 dag listov mlade koprive, 10 dag krompirja, 1 šalotko, 1 strok česna ali šopek čemaža, 2 jedilni žlici oljčnega olja, 6 dl zelenjavne juhe, sol in poper, 25 kapljic limoninega soka

Priprava: Spodnjo tretjino belušev olupimo, odrežemo olesenele dele in jih narežemo na majhne kose. Mlade liste koprive dobro pregledamo in jih operemo in dobro otresemo. Grobo jih nasekljamo. Krompir olupimo in narežemo na majhne kocke. Olupite šalotko in česen ter ju drobno nasekljajte. V loncu z vročim oljem pražimo šalotko in česen (čemaž, ki smo ga prej umili in nasekljali), dokler ne posteklenita. Dodamo krompir in beluše, prilijemo zelenjavno juho, posolimo in popramo ter pustimo rahlo vreti približno ¼ ure na srednjem ognju.

Dodamo narezane liste koprive in juho dobro pretlačimo. Po želji pustite vreti ali pa dolijemo še nekaj zelenjavne juhe. Odstavimo z ognja, dodamo sol in poper po okusu ter limonin sok. Tako pripravljena juha je dobra za želodčne bolnike.

 

BELUŠEVA KREMNA JUHA

Potrebujemo: 1 kg belušev, 1 srednje velika čebula, 2 jedilni žlici masla, 1 čajno žličko sladkorja, 1 lonček 2 dl sladke smetane, sol in poper po okusu, 1 jedilna žlica narezanega svežega drobnjaka.

Priprava: Beluše očistimo, olesenele dele na tanko olupimo in konce odrežemo. Iz olupkov in obrezkov skuhamo 1 l zelenjavne jušne osnove.  Vršičke belušev odrežemo 3 cm pod vrhom in jih shranimo. Ostalo narežemo na tanke obročke. Beluševo jušno osnovo precedimo in zavremo. Vršičke damo v vrel krop in jih kuhamo 10 minut, da ostanejo še čvrsti. Čebulo olupimo in na drobno sesekljamo. 1 jedilno žlico masla segrejemo v velikem loncu in na njem steklasto prepražimo čebulo. Prilijemo 1/4 l juhe, dodamo na obročke narezane beluše in sladkor. Beluše dušimo 20 minut oziroma dokler niso mehki. Zdušene beluše zmiksamo z paličnim mešalnikom in počasi prilivamo juho. Spasirano juho zlijemo nazaj v lonec ter vmešamo sladko smetano. Zavremo in damo v juho žlico mrzlega masla in ga z metlico za sneg razmešamo. Začinimo s poprom in soljo. Nazadnje damo v juho še vršičke belušev ter potresemo z sesekljanim drobnjakom.

 

BELUŠI Z JAJCEM

Potrebujemo: ¾ kg belušev, 4 jajca, 10 dag regratovih listov, (materina dušica, drobnjak, koper, vrtno ali vodno krešo), gorčica, oljčno olje, sol in poper

Priprava: Beluše spodaj ostrgajte in morebitne spodnje olesenele dele odrežite. S kuhinjsko vrvico jih povežite v šopek ter skuhajte v osoljeni vodi – v lonec jih postavite tako, da so vršički obrnjeni navzgor.

Jajca trdo skuhajte, ohladite z mrzlo vodo in olupite. Regratove liste operite. Odcejenim regratovim listom  dodajte malo oljčnega olja in 1 žličko gorčice ter zmešajte. Po želji lahko vmešate nasekljan peteršilj, drobnjak, koper, vrtno ali vodno krešo.

Beluše naložite na krožnike. Obložite z narezanimi jajci in regratovimi list. Potresite s ščepcem soli in popra. Postrezite takoj, ko je še vroče.

 

RIŽOTA Z BELUŠI

Potrebujemo: ¼ kg riža, ¼ kg belušev, 1 čebula, 15 g masla, 2 jedilni žlici sladke smetane, 30 dag naribanega parmezana, zelenjavna juha, 10 dag regratovih listov, sol, poper

Priprava: Beluše ostrgate, operete in jim odrežete trši spodnji del. Narežete jih na 1 cm dolge koščke. Na olju prepražite na drobno narezano čebulo, vsujete riž, prepražite da postekleni in zalijete z juho. Solite in poprate. 15 minut pred koncem koncu vmešate še beluše, smetano, maslo, parmezan in regratove liste.

 

BELUŠEVA SOLATA

Potrebujemo: ¾ kg belušev, oljčno olje, dober jabolčni kis, 3 jajca, sol

Priprava: Belušem odrežemo spodnji trši del in jih olupimo. Po 12  belušev zvežemo skupaj v šopek  in jih kuhamo v slani vodi približno ½ ure. V vodi skuhamo jajca, jih prelijemo s hladno vodo, olupimo in narežemo. Ko so beluši kuhani, jih odcedimo in položimo v krožnik. Pokapljamo jih z oljčnim oljem, jabolčnim kisom, dodamo 3 narezana trdo kuhana jajca.

 

Slike, opis in recepture zbral in napisal: Borut Cerkvenič

 

Preberite še več člankov - Prehrana

Kdaj ne jem?

Se odložate za post, pa ne veste, kako bi začeli? Bi se radi prekinitveno postili, pa ne veste ali boste zdržali? Če se odločate za kratek post, vam bo v veliko pomoč revija Misteriji, v kateri v...

MIND in mediteranska prehrana upočasnjujeta Parkinsona

Če sledimo prehranjevanju MIND in mediteranski prehrani upočasnimo nastanek Parkinsonove bolezni za dobrih 17 let pri ženskah in za dobrih 8 let pri moških. Nova študija raziskovalcev kanadske...

Na krožniku: ciprje

Pred nekaj dnevi smo pisali o ozkolistnem ciprju. Ciprošu, kakor mu tudi rečejo. Najdemo ga na Pohorju, bogat je z vitamini in minerali, pektini. Priročen v kuhinji, kadar ni beluš , za juhe,...

Rukola za zdrave kosti

Rukola je mediteranska samonikla zelenjava, ki zmanjšuje tveganje za raka in blagodejno deluje na kosti. Rukola je mediteranska samonikla zelenjava grenkega okusa, ki je zelo razširjena po vsem...

S smutiji nad odvečne kilograme

Mangov smuti ¼ skodelice posnetega mleka ¼ pireja zrelih avokadov ½ skodelice mangovega soka ¼ skodelice vanilijevega jogurta brez maščobe 1 skodelica sveže stisnjenega soka limete 1 žlica sladkorja...

Artičoka znižuje holesterol in krvni sladkor

Cinatin, grenčine, flavonoidi, vitamini, železo, magnezij, beljakovine, zdrave maščobe. Vse to in še več vsebuje artičoka. Decembra, ko nehote tudi več pojemo, še kako prav pride. Lajša prebavne...

4 vrste hrane za lepšo polt

Do lepše polti ne pridemo s pudri, kremami in nategovanjem kože. Lepšo polt dobimo, ko umirimo um in telo, ko celice dobijo dovolj kisika in ko dobijo pravo hrano. Štiri vrste hrane še posebej dobro...

Rdeče meso slabše od cigaret

Rdeče in predelano meso sodita v skupino rakotvornih živil, je nedavno potrdila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Študija, v kateri je sodelovalo dvaindvajset znanstvenikov iz desetih držav,...

14 vrst hrane, ki ima več železa kot meso

Večina vegetarijancev ima težave zaradi nezadostnih ravni železa v krvi. Namesto mesa bi morali užiti eno od 14 vrst hrane, ki vsebuje več železa kot meso. Odrasel človek bi moral dnevno dobiti med...

Citronka proti živčnosti in nespečnosti

Citronka je znana po tem, da odpravlja napetost, živčnost, nespečnost, umirja srčni utrip, tesnobo, utesnjenost. Krepi srce, pomaga pri premagovanju depresije, pri krčih v prebavilih, pri...

Sladkosti iz jerebike

Hja, sliši se smešno, a tudi če je sladka, pomaga pri sladkorni bolezni in pri odvajanju vode. Priporočljiva zlasti pozimi, ker je učinkovita pri izkašljevanju in pri prehladih. Marmelada...

Namesto kozarca vina ...

Janež reprečuje nastajanje plinov, zavira razmnoževanje bakterij, uničuje črevesne zajedalce, deluje proti prebavnim krčem, razkužuje dihala, pomaga pri sapničnem katarju, vnetju sapnika in sapnic s...

Koristi ingverja

Ajurveda daje ingverju status zdravila za prsi. Čudežna začimba ima prebavilom prijazne lastnosti, poleg številnih drugih koristi. Milijoni jedilnih miz so v Indiji naloženi s palčkami svežega...

Virusi bežijo pred tem mineralom

Prisotnost joda v organizmu zmanjšuje možnost koronavirusa. Sezona gripe je v teku, vsak dan pa na žalost narašča tudi število obolelih zaradi covid – 19. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)...

Iščete božično darilo?

Iščete božično darilo, pa ne morete po nakupih? Ja, ni ga lepšega kot če darilo pripravite sami. In če še diši povrhu. Mmmmm, kako je lahko še boljše? Orehov medeni kolač Potrebujemo: 15 dag grobo...

S prekinitvenim postom nad zdravstvene težave

Vse več se govori o tako imenovanem dnevnem postu ali prekinitvenem postu, ki pa se že zelo približa načinu prehranjevanja, kot ga je naša zemeljska mati Narava namenila človeku. Človek v pradavnini...

Oreh za tlak, kri in žile

Orehovi listi so čreslovinska droga, zato jih uporabljamo vselej, kadar je treba zdraviti vnete sluznice; razdraženo črevesno sluznico pri driskah, vneto želodčno sluznico, vnetja v ustih, na...

Barbica na krožniku

Pri boleznih grla, hripavosti, izgubi glasu, astmi, za čiščenje pljuč in odstranjevanje pljučnega katarja je zelo učinkovita barbica. Pravimo ji tudi barbaruša, roža sv. Barbare, zelje sv. Barbare....