Veliko raziskav o Alzheimerjevi bolezni se osredotoča na povezavo med prehrano in Alzheimerjem. Raziskovalci so ugotovili, da sta prehrana in odpornost na inzulin eden od ključnih dejavnikov pri tej nevrodegenerativni bolezni.
Raziskovali so, kako izbira prehrane vpliva na nastanek, preprečevanje in zdravljenje bolezni. Določene vrste hrane lahko poškodujejo nevrone in motijo medcelično komunikacijo. Dobra novica je, da lahko Alzheimerjevo bolezen preprečimo, če zmanjšamo vnetje, podpremo delovanje možganov, izboljšamo odpornost na inzulin in spodbudimo krvni obtok. Na srečo obstaja mnogo vrst hrane, s katero lahko zadostimo vsem potrebam naenkrat. Tukaj je osem prehranskih odločitev, ki lahko pomagajo preprečiti razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Zmanjšajmo vnos sladkorjev in hrane, ki dvigne glukozo v krvi: živila z visoko vsebnostjo sladkorja, pa tudi predelani, rafinirani ogljikovi hidrati (beli riž, bele testenine, bela moka) lahko povzročijo znaten dvig sladkorja v krvi, kar vodi do vnetja v možganih. Visoke ravni sladkorja v krvi povezujejo z večjim tveganjem za demenco. Veliko vrst hrane vsebuje sladkor: žita (izberimo organska žita brez dodanega sladkorja), energijske in beljakovinske tablice, dišave, omake za testenine, hrana z nizko ali nično vsebnostjo maščob. Slednjim je običajno dodan sladkor, s čimer zmanjšajo vnos maščob. Strokovnjaki ocenjujejo, da obstaja povezava med visokimi ravnmi sladkorjev in Alzheimerjem.
Jejmo omega-3 maščobne kisline: hladnovodne mastne ribe in morske alge (za vegetarijance, vegane in vse, ki ne jedo rib) so najboljši viri omega-3 maščobnih kislin EPA in DHA. Dokazi potrjujejo, da DHA pomaga preprečevati Alzheimerjevo bolezen, in sicer s tem, ko zmanjšuje kopičenje beta-amiloidnih oblog v možganih. Losos, sardine, tuna, skuša in postrvi so tudi viri zdravih maščob.
Oreščki tu in tam: oreščki (npr. mandlji, brazilski oreščki, indijski oreščki, lešniki, orehi, pistacije) dokazano koristijo možganom oziroma kognitivnim funkcijam. So zdrav vir omega-3 maščobnih kislin, ki se bojujejo proti vnetjem in pomagajo izboljšati prekrvitev. So tudi dober vir vitaminov B in E. Oreščki zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in raka.
MIND prehrana: kratica MIND pomeni Mediteranska intervencija pri nevrodegenerativnih zamudah (Mediterranean-DASH Intervention for Neurodegenerative Delay). Združuje elemente DASH in sredozemske prehrane ter vključuje posebna živila in hranilne snovi, ki dokazano koristijo možganom. Dieto MIND je razvila prehranska epidemiologinja Martha Clare Morris. Če se strogo držimo prehrane po njenih navodilih, lahko zmanjšamo tveganje za Alzheimerjevo bolezen za kar 53 odstotkov, če se tu in tam še vedno malo pregrešimo, pa za 35 odstotkov. Poleg rib je v tem jedilniku tudi veliko sadja in zelenjave.
Veliko sadja in zelenjave: zelena listnata zelenjava in jagode morajo biti na vrhu našega seznama, saj pomagajo spodbujati kognitivne funkcije. Na jedilniku naj bodo na primer špinača, solata, blitva, gorčica in druge vrste solat, ki so bogate z luteinom, folno kislino, vitaminom K in beta-karotenom.
Izogibajmo se trans maščobam: trans maščobe povzročajo tvorbo prostih radikalov in nastanek vnetij, ki negativno vplivajo na delovanje možganov. Čeprav se nekatera živila sedaj oglašujejo kot živila brez trans maščob, nujno preberimo seznam sestavin. Izognimo se ocvrti hrani, hitri hrani in margarini.
Pijmo zeleni čaj: uživajmo dve do štiri skodelice zelenega čaja dnevno, vročega ali hladnega, da izboljšamo spomin in preprečimo Alzheimerjevo bolezen. Če vsak dan spijemo skodelico zelenega čaja, se dokazano izboljšajo kognitivne funkcije, upočasni se kognitivni upad, in/ali zmanjša oksidativni stres.
Zelo malo nasičenih maščob: nasičene maščobe niso sovražnik, vendar tudi niso vaš najboljši prijatelj. Omejimo vnos rdečega mesa (3 ali manj obrokov na teden), ocvrte hrane (manj kot 1 obrok na teden) masla (manj kot 1 žlica na dan) in sira (manj kot 1 obrok na teden).
Začinimo s kurkumo: kurkumin, zdravilna učinkovina v kurkumi, je v samem vrhu živil, ki dokazano pomagajo v boju proti Alzheimerjevi bolezni. Avstralci so ugotovili, da kurkumin spremeni karakteristike oblog beta-amiloida, ki so značilne za Alzheimerjevo bolezen in da antioksidanti v kurkumi delujejo protivnetno ter upočasnjujejo razvoj demence. Kurkumin dodajajmo zelenjavnim in žitnim jedem, ga mešajmo v napitke, v juhe in posipajmo na solate.