Kapsaicin je snov, ki jo najdemo v pekoči papriki. Papriki daje ostrino, nas pa ogreje, ko jo pojemo. Zaradi številnih koristi za zdravje naj bo na vrhu našega kuhinjskega seznama.

Kapsaicin že več stoletij uporabljajo za lajšanje nelagodja v sklepih in mišicah. Pa ne le to, kapsaicin vpliva tudi na živčne končiče. Ti se nanj odzovejo tako, da omogočijo kalcijevim ionom vstop v celico. Kapsaicin je aktivni nevropeptid in vpliva na sintezo, skladiščenje, transport in sproščanje snovi P. Snov P je kemični mediator bolečinskih impulzov vzdolž centralnega živčnega sistema. Kapsaicin pomaga lajšati bolečine in preprečuje nabiranje substance P v perifernih senzoričnih nevronih. Ko je manj snovi P v živčnih končičih, se impulzi bolečine ne prenašajo v možgane. Kapsaicin ščiti možgane pred prejemanjem impulzov bolečine.

9 zdravstvenih koristi

Koristi kapsaicina je potrdilo skoraj tri tisoč raziskav. Najpomembnejših koristi je devet:

1. Študija bolnikov z zmerno do hudo psoriazo, ki si je redno dajala kapsaicin na kožo, je imela po šestih tednih manj opeklin, zbadanja, srbenja in rdečice.
2. Dokazano pomaga pri atopijskem dermatitisu.
3. Učinkovito lajša artritis. Osebam z revmatoidnim artritisom in osteoartritisom, ki so prejeli kapsaicin v obliki kreme, se je bolečina v kolenih po štirih tednih zmanjšala za 57 in 33 %.
4. Pomaga pri kroničnih bolečinah v hrbtu.
5. Lajša kronične bolečine mehkega tkiva.
6. Lajša lahko nevropatske bolečine.
7. Zavira nastanek rakavih celic prostate.
8. Če ga užijemo oralno, kapsaicin lajša bolečine oralnega mukozitisa pri bolnikih, ki so na kemoterapiji.
9. Pomaga v boju proti debelosti, saj povečuje občutek sitosti in posledično zmanjša vnos kalorij in maščob.

Kapsaicin najdemo v kremah, losjonih, gelih, pršilu in obližih. Po njem nas lahko rahlo peče ali srbi, a to je le začasno.

Kapsaicin je prvi izoliral John Clough Thresh. Natančno kemijsko strukturo kapsaicina je določil E. K. Nelson leta 1919. Sintetizirala sta ga Ernst Spath in Stephen F. Darling leta 1930. Čeprav so koristi odkrite nedavno, pa so pekoče paprike v uporabi več kot 6000 let. Analgetične lastnosti pekoče paprike cenijo kulture po vsem svetu. Indijanci so denimo drgnili dlesni s čilijem, da bi tako lajšali zobobol. Inki so jih uporabljali kot orožje v boju proti Špancem. Uporaba kapsaicina je v zadnjih letih dovoljena tudi v samoobrambnih sprejih in solzivcih, pa tudi v sredstvih za odganjanje voluharjev in srnjadi.